-
1 mouth
1. plural - mouths; noun1) (the opening in the head by which a human or animal eats and speaks or makes noises: What has the baby got in its mouth?) usta2) (the opening or entrance eg of a bottle, river etc: the mouth of the harbour.) ustje2. verb(to move the lips as if forming (words), but without making any sound: He mouthed the words to me so that no-one could overhear.) izgovarjati brez glasu, momljati- mouthful- mouth-organ
- mouthpiece
- mouthwash* * *I [maum]nounusta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)slang ustenje, gobcanje; colloquially down in the mouth — žalosten, potrtfrom s.o.' s mouth — komu z jezika (vzeti)to have a big mouth — imeti dolg jezik, preveč govoriticolloquially to keep one's mouth shut — držati jezik za zobmito look a gift horse in the mouth — gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilomto make s.o. laugh on the wrong side of his mouth — odvaditi koga smehato make s.o.'s mouth water — delati komu skomineto put ( —ali place) words into s.o.'s mouth — položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekelto take the bread out of s.o.'s mouth — spraviti koga ob zaslužekto take the words out of s.o.'s mouth — vzeti komu besedo iz ustuseless mouth — kdor jé, a ne delaII [mauð]1.transitive verbpompozno (afektirano) izgovarjati, uzgovoriti; dati v usta, jesti, žvečiti; dotakniti se z ustnicami; navajati konja na uzdo;2.intransitive verbafektirano govoriti; pačiti se (at komu)
См. также в других словарях:
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ústa — úst s mn. (ú ū) 1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje: odpreti, zapreti usta; vzeti cigareto iz ust; obrisati se okrog ust; nesti kozarec k ustom; dati robček, roko na usta; nastaviti steklenico, trobento na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
življênje — a s (é) 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znánje — a s (ȃ) 1. celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem: izpopolniti, poglobiti, razširiti, utrditi znanje; uporabiti v šoli pridobljeno znanje v praksi; ima pomanjkljivo jezikovno znanje; sistematično, temeljito znanje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
